DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE IN TEDEN KULTURNE DEDIŠČINE 2024

V okviru letošnjih dnevov evropske kulturne dediščine in tedna kulturne dediščine vas vabimo na naslednje dogodke, ki jih bomo organizirali ob poti Velike VEropske kulturne poti sv. Martina Tourskega.

Od stopinje do stopinje
Pohod po Evropski kulturni poti sv. Martina Tourskega od Gaberja do Brja

V nedeljo 6. 10. 2024 vabljeni na pohod po Veliki Evropski kulturni poti sv. Martina Tourskega od župnijske cerkve sv. Martina v Gaberjah do cerkve sv. Martina nad Brjami. Pohod bo trajal približno tri ure. Na začetku in ob koncu nam bo v znamenitih cerkvah o Parolijevih oltarnih slikah spregovoril dr. Ferdinand Šerbelj. Obiskali bomo tudi prikupno Klet Stegovec in izmenjali še prijateljsko besedo in sedli za skupno mizo.  Pohod bo potekal po markirani trasi Velike Evropske kulturne poti sv. Martina. Iz Gaberja bomo hodili skozi zaselka Potok in Jakulini in prišli v Šmarje.  Nato čez Vrtovče naprej na vrh sv. Martin, ki se dviga nad Brjami, kjer stoji cerkev sv. Martina. 

Informacije in prijave na: 040 844 009, info@svetimartintourski.si 

Bogastvo frančiškanske knjižnice na temeljih cerkve sv. Martina
V petek 11.10. 2024 vas ob 17h vabimo na brezplačen ogled frančiškanske knjižnice, ki velja za eno najbogatejših in najzanimivejših samostanskih knjižnic na Slovenskem. Obenem je tudi najstarejše neprekinjeno delujoča knjižnična ustanova na naših tleh in ima bogato osemstoletno zgodovino. Kjer danes stoji frančiškanski samostan in cerkev Marijinega vnebovzetja, viri že v 14. in 15. stoletju večkrat omenjajo cerkev sv. Martina. Sv. Martin, simbol vzajemne delitve je osrednja osebnost Velike Evropske kulturne poti sv. Martina. Vsaj dvakrat je hodil skozi naše kraje, ter nosil s seboj zvitke biblije in krščanskih očetov. Po poti je njihovo bogato vsebino delil z ljudmi, ki jih je srečeval, hkrati pa prisluhnil njihovim življenjskim zgodbam. Danes želi znamenita knjižnica nadaljevati to starodavno izročilo in z obiskovalci deliti bogastvo misli, znanja in doživetij. V to bogato tradicijo nas bo uvedel frančiškan mag. Jan Dominik Bogataj. Historični in sodobni del knjižničnega fonda skupaj obsegata približno 70.000 enot gradiva. Posebej dragocena je zborka najstarejšega gradiva, ki obsega 117 inkunabul, dva rokopisna kodeksa in štiri rokopisne psalterje večjega formata.